10. oktober Svetovni dan duševnega zdravja - Krepitev duševnega zdravja za preprečevanje samomora

10. oktober Svetovni dan duševnega zdravja - Krepitev duševnega zdravja za preprečevanje samomora

Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, se letos osredotoča na ozaveščanje o duševnem zdravju in poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje, zdravljenje in okrevanje ob pojavu duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev. V ospredje postavlja preprečevanje samomora kot pomembnega javnozdravstvenega izziva po vsem svetu.

Kar polovica vseh duševnih motenj, ki se pojavijo kadarkoli v življenju, se začne že do 14. leta starosti, a jih žal v začetku pogosto spregledamo. Zato je skrb za duševno zdravje pomembna ves čas in tekom celotnega življenja, še posebej pri otrocih in mladostnikih. V zadnjih letih se vse bolj poudarja krepitev duševnega zdravja, kar razumemo kot pozitiven in realen odnos do sebe in drugih, samospoštovanje, dobre medosebne odnose, sposobnost uspešnega soočanja z vsakodnevnimi težavami in doprinos posameznika k skupnemu dobremu. Poleg naštetih varovalnih dejavnikov je v ospredju tudi krepitev psihične odpornosti, sposobnosti posameznika, da se uspešno sooča s stresom in obvladuje težave, še posebno takrat, ko ne moremo zajeziti vseh dejavnikov tveganja. S krepitvijo duševnega zdravja preprečujemo pojav številnih duševnih težav in motenj, prav tako pa preprečujemo enega pomembnejših javnozdravstvenih problemov – samomor. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) prepoznava samomor kot prednostno nalogo na področju javnega zdravja in v svojem prvem poročilu o stanju samomorov, »Preprečevanje samomora: globalni imperativ« iz leta 2014, spodbuja države k razvoju oziroma krepitvi celovitih strategij preprečevanja samomorov z medsektorskim povezovanjem. Z ukrepi krepitve duševnega zdravja lahko namreč zmanjšamo dejavnike tveganja za samomor in krepimo varovalne dejavnike. Čeprav se je stopnja umrljivosti zaradi samomora v zadnjih desetletjih v Sloveniji znižala za več kot 30 %, se po številu samomorov na 100.000 prebivalcev še vedno uvrščamo nad evropsko povprečje.

Kam po pomoč?

                Osebni zdravnik ali dežurna služba v vašem zdravstvenem domu

                Dispanzer za mentalno zdravje ZD Ljutomer (kontaktni podatki Ines Šlihthuber Kuplen, univ. dipl. psih.,  telefon: 02/5851418 ali elektronski naslov: psiholog.zdlj@gmail.com)

                Brezplačne podporne delavnice, ki potekajo v zdravstvenih domovih po celi Sloveniji. Delavnice so krite s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in so namenjene posameznikom, ki se spoprijemajo z obremenjujočimi simptomi stresa, depresije in anksioznih motenj. Na delavnici se udeleženci seznanijo z značilnostmi svojih težav in načini zdravljenja oz. spoprijemanja z njimi ter spoznajo, kaj lahko sami naredijo za izboljšanje svojega počutja. (kontaktni podatki Andreja Sintič, dipl. med. sestra, telefon: 02/5851452 ali elektronski naslov: referencna3@zd-lju.si)

                Dežurne ambulante v okviru psihiatričnih bolnišnic

                V eni od desetih psiholoških svetovalnic: 031 704 707, e-naslov: info@posvet.org, (naročanje vsak delovnik med 12. in 19. uro) – svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Novi Gorici, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Sevnici in Kopru

                116 123 - Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (skupna številka, 24 ur na dan, klic je brezplačen)

                116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro, klic je brezplačen)

                01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)

                Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, www.nebojse.si