Kako preprečiti težave s hrbtenico in z očmi?

Kako preprečiti težave s hrbtenico in z očmi?
V 0današnjem času, ko za računalnikom presedimo včasih tudi več kot 10 ur, je še toliko bolj pomembno, da poskrbimo za svojo hrbtenico. Za vas smo pripravili nekaj vaj, dva strokovnjaka, otroped in oftalmolog pa sta nam pojasnila, zakaj in kako razgibamo hrbtenico ter poskrbimo za utrujene oči.

Dolgotrajno nepravilno sedenje za računalnikom ima več posledic. Povzroči lahko okvaro hrbtenice in poslabša vid. Za nasvet, kako si lahko pomagamo sami, smo vprašali ortopeda Andreja Prljo in okulista Boštjana Meha.

Če je le mogoče, si vsaj nekajkrat na dan vzemite 10 minut časa in naredite nekaj vaj, ki smo jih za vas pripravili v fotogaleriji.

Ortoped priporoča, da se pri sedenju držite pravila 90-110.
"Najlažje si je zapomniti pravilo 90-110. To pomeni, da sedite tako, da imate kolena in kolke upognjene od 90 do 110 stopinj. Stopali sta plosko na tleh, ledveni del hrbtenice mora biti podprt z naslonjalom in hrbtenica naslonjena na naslonjalo. Vrat naj bo vzravnan, pogled usmerjen naprej, vzravnano proti zaslonu. Vse drugo je slaba drža!“ pravi ortoped Andrej Prlja, ki dodaja, da slaba drža sama po sebi še ne zagotavlja težav z gibali. Pomemben je tudi čas trajanja, a večina nas brez težav preseže tolerančni prag hrbtenice. Nepravilno je denimo, če imamo zaslon v kotu, prenizko, visimo na hrbtenici v pol rotiranem položaju, naslonjeni smo pretežno na desno roko in neskončno klikamo z miško ...

Posledice so bolečine v vratu, ramenih, bolečine med lopaticama in seveda v križu. Tudi kolena se prej ali slej naveličajo stalno skrčenih položajev, rama pa visenja na njej. Bolečine v zapestju in mravljinčenje proti prstom pa so posledica stalne uporabe miške: zapestje upognjeno, spodnja stran zapestja pa stalno drsi in pritiska ob mizo.

Kako si lahko pomagamo?
"Vstanite in se razgibajte!“ pravi ortoped. "Približno na pol ure vstanite izza delovne mize in se pretegnite, sprehodite se do sodelavca ali po sobi poglejte na levo in desno, naredite predklon in zaklon, morda tudi kak počep. Če imate v bližini stopnišče, se sprehodite po njem. Za roke: stisnite in sprostite pesti in prste ter zakrožite z njimi v zapestjih. Seveda si lahko napravite tudi program ali sledite že izdelanim. Tako si boste zagotovili stalnost," svetuje Andrej Prlja.

Trpijo tudi oči
Oftalmolog Boštjan Meh pa razlaga, da težave dolgotrajnega gledanja v računalniški zaslon občutimo tudi na očeh. To pomeni, da imamo občutek utrujenih oči, ki postanejo rdeče in pogosto pečejo, v očeh je občutek peska oziroma mivke, vid se megli in oči so občasno nezmožne izostriti sliko, lahko pride tudi bolečine za očmi in do glavobolov.

Del opisanih težav izhaja iz delovanja t. i. akomodacije. To je mehanizem, ki ga potrebujemo pri gledanju na bližino. Če denimo želimo izostriti pogled na sliko, ki je na zaslonu, to zahteva krčenje mišice v očesu. Ta mišica je ves čas gledanja skrčena oziroma napeta in zaradi tega izpostavljena naporu. Torej, daljši čas kot gledamo na bližino, večji je napor za mišico v očesu, pravi oftamolog.

Pravilen in nepravilen pogled v zaslon.
Pomemben faktor pri nastanku težav je tudi zmanjšana frekvenca utripanja vek, ki je značilna za koncentrirano delo na bližino. Utripanje je zelo pomemben mehanizem za normalno delovanje očesa. Zaradi zmanjšane frekvence utripanja se t. i. solzni film slabo obnavlja in površina oči ni zadostno zaščitena pred škodljivimi vplivi okolja. Poslabšanje kakovosti solznega filma pa povzroča še suh zrak, ki je pogost v okoljih, kjer uporabljajo klimatske naprave oziroma centralno kurjavo.

Škodljivost elektromagnetnega sevanja monitorjev še ni popolnoma dokazana, sploh pa za sodobne monitorje velja, da morajo zadostiti ostrim standardom glede maksimalnega sevanja, ki je pri sodobnih LCD-zaslonih že tako nizko.

Kako si pomagati?

Posledica dolgotrajnega dela na bližino je tudi povečana možnost nastanka kratkovidnosti in njenega povečevanja. (Foto: iStockphoto)

Oftamolog priporoča:
  • Delo na bližino je treba večkrat za krajši čas prekiniti, takrat svetujemo pogled v daljavo (npr. skozi okno), saj na ta način sprostitimo mišico.
  • Med delom priporočamo tudi pogosto kratkotrajno nežno masažo zrkel preko vek pri zaprtih očeh.
  • Zavestno povečanje frekvence utripanja in s tem izboljšanje obnavljanje solznega filma. Kakovost solznega filma lahko izboljšate tudi s kapljicami za utrujene oziroma suhe oči, ki jih dobite v prosti prodaji.
  • Pri delu za računalnikom uporabljajte kakovostne zaslone z nizkim sevanjem, visoko ločljivostjo, visoko frekvenco obnavljanja slike in visoko kontrastnostjo.
Vir: www.vizita.si