Kako ukrepati ob zastrupitvi z gobami

Kako ukrepati ob zastrupitvi z gobami
Avtor: Ingrid Požar, dr. med. (Foto: Shutterstock)

Daleč najpogostejše so zastrupitve z zeleno mušnico, ki velja za najbolj strupeno gobo. Zato je torej nujno čim prej spoznati simptome in obiskati zdravnika. Že doma lahko vzamete aktivno oglje, ki bo zmanjšalo količino absorbiranega strupa. Če je možno, shranite vzorec zaužitih gob in jih pokažite zdravniku. Ne oklevajte in ne zapravljajte dragocenega časa, marveč obiščite zdravnika, saj je ukrepanje v prvih urah po zaužitju odločilni dejavnik, ki odloča o življenju in smrti. Daleč najpogostejše so zastrupitve z zeleno mušnico, ki velja za najbolj strupeno gobo. Zato je torej nujno čim prej spoznati simptome in obiskati zdravnika. Že doma lahko vzamete aktivno oglje, ki bo zmanjšalo količino absorbiranega strupa. Če je možno, shranite vzorec zaužitih gob in jih pokažite zdravniku. Ne oklevajte in ne zapravljajte dragocenega časa, marveč obiščite zdravnika, saj je ukrepanje v prvih urah po zaužitju odločilni dejavnik, ki odloča o življenju in smrti.

Poznamo na tisoče gobjih vrst, ki uspevajo po vsem svetu, od tega jih kakih sto vrst po zaužitju povzroči zdravstvene težave, od petnajst do dvajset vrst pa je lahko tudi smrtonosnih. Slovenci slovimo kot gobarski narod, zato ni odveč nasvet, kako ukrepati ob zastrupitvi z gobami.

Kar 95 odstotkov zastrupitev z gobami je nenamernih, 5 odstotkov pa namernih – praviloma gre za zlorabo halucinogenih učinkov nekaterih gobjih vrst. Zanimivo je, da pri 95 odstotkih zastrupitev ni mogoče natančno določiti vzročne gobe. O pogostosti zastrupitev z gobami je težko govoriti, saj jih je včasih težko prepoznati in razlikovati od drugih bolezenskih stanj. Poleg tega mnogi bolniki sploh ne obiščejo zdravnika, če pa že, zgolj osebnega zdravnika, ki podatkov ne posreduje naprej. Število zastrupitev je v tesni povezavi s tem, kakšna je gobja sezona. Denimo v letu 2012  je  bila letina izrazito dobra, posledično pa je imel Center za zastrupitve UKC Ljubljana veliko dela. V dveh mesecev so namreč prejeli 128 klicev za 217 bolnikov, ki so se zastrupili z gobami.

Strupi so različni
Zastrupitve z gobami razvrščamo v različne sindrome. Osnova za razvrščanje je strup, ki ga vsebuje goba in simptomi, ki jih povzroči njeno zaužitje. Vsi ti sindromi so dobili ime po strupih, ki jih vsebuje posamezna skupina gob (tako je strup amatoksin dal ime amatoksinskemu sindromu). Izjema je gastrointestinalni sindrom, ki ga povzročajo še neznani strupi, zato so ta sindrom poimenovali po mestu učinka. Daleč najpogostejši je prav gastrointestinalni sindrom, redkejši in znatno nevarnejši pa so amatoksinski, giromitrinski in orelaninski sindrom, ki se lahko končajo tudi tragično. Lani je namreč Center za zastrupitve zabeležil en primer smrti zaradi zastrupitve z zeleno mušnico.

Kako ukrepati, če se zastrupite?
Ker so lahko zastrupitve tudi zelo nevarne, je nujno, da veste, kako ukrepati. V primeru kakršnih koli težav, do katerih pride po zaužitju gobjega obroka, morate čimprej poklicati osebnega ali dežurnega zdravnika, lahko pa se obrnete tudi na Center za zastrupitve ( tel. št. (01) 522 52 83), kjer vam bo dežurni specialist na osnovi anamneze svetoval, kako ukrepati. V primeru zelo izrazitih znakov, kot so bruhanje, huda driska, slabost, izčrpanost in znaki dehidracije, se je najbolje napotiti v ambulanto nujne medicinske pomoči. Morda bodo namreč nujni dodatni ukrepi, kot sta izpiranje želodca in nadaljevanje terapije z aktivnim ogljem ali odvajali. V hujših primerih zdravnik bolnika premesti v bolnišnico, kjer bodo nadzirali njegovo stanje in ga simptomatsko zdravili.

Kaj lahko storite sami doma?
Pri domači oskrbi lahko kot prvo obliko samopomoči uporabite aktivno oglje. Bruhanju se ne izogibajte, saj tako telo izloči gobe. Pomembno je uživati zadostne količine tekočine, najbolje vode ali čaja. Izogibajte se močno sladkanim, gaziranim in alkoholnim pijačam. V primeru driske so potrebe po tekočini večje. Hrana mora biti dietna in lahka, vsaj dokler se simptomi ne umirijo, nikakor pa ne sme vsebovati gob ali drugih težko prebavljivih jedi. V primeru izčrpanosti je potreben počitek.

Amatoksinski sindrom
Glavni krivec so strupeni amatoksini, ki jih vsebujejo zelena mušnica (A. phalloides), pomladanska mušnica (A. verna), koničasta mušnica (A. virosa), dežnički (lat. Lepiota), kučmice (Galerina), luskinčki (Pholiotina) in stožke (Conocybe). Daleč najpogostejše so zastrupitve z zeleno mušnico, ki velja za najbolj strupeno gobo. Odgovorna je za kar 90 odstotkov smrtnih zastrupitev z gobami. Z dobrim podpornim zdravljenjem je mogoče smrtnost zmanjšati s 50 do 60 odstotkov na 6 do 10 odstotkov, vendar kljub temu ostaja visoka.

Zato je torej nujno čim prej spoznati simptome in obiskati zdravnika. Že doma lahko vzamete aktivno oglje, ki bo zmanjšalo količino absorbiranega strupa. Če je možno, shranite vzorec zaužitih gob in jih pokažite zdravniku. Ne oklevajte in ne zapravljajte dragocenega časa, marveč obiščite zdravnika, saj je ukrepanje v prvih urah po zaužitju odločilni dejavnik, ki odloča o življenju in smrti.

Orelaninski sindrom
Povzročajo ga gobe iz rodu koprenk (Cortinarius), katerih najbolj znana predstavnica je poljska koprenka (C. orellanus). Vse vsebujejo strup orelanin in orelin, ki škodujeta predvsem ledvicam, sušenje in kuhanje pa ga ne uničita. Prvi znaki, ki se pokažejo po dveh do šestih dneh, so utrujenost, glavobol, izguba teka, prebavne motnje, žeja, suhe sluznice, pekoč jezik ter bolečine v trebuhu, sklepih in mišicah. Pri hudih zastrupitvah lahko pride do zmanjšanega izločanja seča in celo ledvične odpovedi, ki zahteva dializo ali presaditev organa.

Giromitrinski sindrom
Povzroči ga pri nas redka in pogojno užitna goba pomladanski hrček (Gyromitra esculenta). Zastrupitvi se lahko izognemo, če gobo posušimo, saj tako strup giromitrin izhlapi. Druga možnost je prekuhavanje, kajti strupena je le surova ali premalo kuhana goba. Prvi simptomi nastopijo po šestih do dvanajstih urah: glavobol, slabost, bolečine v trebuhu, bruhanje, lahko tudi driska. Pri blažji zastrupitvi izzvenijo v dveh do šestih dneh. Pri hujši zastrupitvi pride do jetrne okvare, ledvične odpovedi in motenega delovanja možganov, ki ga spremljajo razdražljivost, delirij, krči, lahko pa nastopi celo koma ali smrt. Smrtnost je visoka, tudi do 40-odstotna.

Muskarinski sindrom
Povzročijo ga gobe livke (Clitocybe) in razcepljenke (Inocybe). Njihov strup muskarin spodbuja delovanje nevronov. Prvi znaki nastopijo od nekaj minut do ene ure po zaužitju gobe: bruhanje s krči v trebuhu, driska, solzenje, čezmerno slinjenje in znojenje, glavobol, upočasnjen srčni utrip, težko dihanje in slabši vid zaradi zoženih zenic.

Gastrointestinalni sindrom
Povzročijo ga lahko številne gobe, predvsem tiste iz skupin kolobarnic (Tricholoma), rdečelistk (Entoloma), kukmakov (Agaricus), gobanov (Boletus), golobic (Russula), griv (Ramaria), mlečnic (Lactarius), podvihank (Paxillus) in drugih. Vse vsebujejo strupe, ki delujejo lokalno na želodčno in črevesno sluznico, s kuhanjem in sušenjem pa jih ni mogoče uničiti. Njihovi učinki se pokažejo v prvih štirih urah po zaužitju, največkrat gre za slabost, bruhanje in drisko, tem znakom pa se lahko pridružita še znojenje in dehidracija ter posledična ledvična odpoved. Simptomi izzvenijo sami od sebe, navadno v dnevu ali dveh.

Ibotenski sindrom
Povzročata ga predvsem pegasta (A. pantherina) in rdeča mušnica (A. muscaria). Njuna ibotenska kislina se v telesu pretvori v muscimol, ki deluje na osrednji živčni sistem. Po krajši latenci, do tri ure po zaužitju, nastopi stanje, podobno alkoholni opitosti: zmedenost, izčrpanost, halucinacije, depresija ali evforija, motnje govora, vida in motorike. Te spremembe običajno izginejo po dolgotrajnem in globokem spancu. Včasih je opaziti tudi simptome muskarinskega sindroma, saj te gobe vsebujejo snov, podobno muskarinu.

Koprinski sindrom
Povzročajo ga tintnic (Coprinus), najpogosteje prava tintnica (Coprinus atramentarius). Njen strup koprin v telesu moti razgradnjo etanola, posledica tega pa je kopičenje škodljivega acetaldehida. Simptomi se pokažejo zelo hitro, lahko že po nekaj minutah: slabost, bruhanje, glavobol, žeja, znojenje, pospešeno in težko dihanje, pospešen srčni utrip, nizek krvni tlak, rdečica obraza, vrtoglavica in zmedenost. Huda zastrupitev se lahko konča tudi s srčnim infarktom, zato je nujno, da vsaj 24 do 40 ur po zadnjem obroku tintnic ne uživamo alkohola.

Psilocibinski sindrom
Pri nas ga povzroča koničasta gologlavka (Psilocybe semilanceata), ki vsebuje halucinogeni snovi psilocibin in psilocin. Znaki zastrupitve se pokažejo že uro do dve po zaužitju: glavobol, vrtoglavica, razširjene zenice, mišična šibkost in mravljinčenje. Nastopi lahko evforija/depresija in tesnoba, pri hujši zastrupitvi pa halucinacije in celo delirij z nezavestjo. Te spremembe navadno minejo po šestih do desetih urah. Za lažje okrevanje bolnika premestite v temno sobo in mu omogočite popoln mir. Zdravljenje sicer ni potrebno, vendar je treba v primeru hujših težav poklicati zdravnika, ki bo bolniku morda predpisal pomirjevalo ali celo antipsihotik.

Gobe so začimba
Na osnovi povedanega je jasno, da gob ne gre jemati zlahka. Poleg neužitnih ali celo strupenih gob vam lahko povzročijo težave tudi užitne gobe, zlasti če so nepravilno pripravljene, če ste jih pojedli preveč, predvsem zvečer. Enako velja za onesnažene in stare gobe. Ne gre pozabiti, da so gobe začimba in ne hrana. Proti zastrupitvam lahko največ naredite sami: nabirajte izključno gobe, ki jih dobro poznate, sumljive – četudi se samo malo razlikujejo od drugih – pa brez oklevanja zavrzite.

Če kljub temu pride do zastrupitve, si zapomnite, da je treba poklicati zdravnika, kar je nujno predvsem v primeru zelene mušnice. V večini primerov ne pride do hujših zapletov, vendar previdnost nikoli ni odveč. Ne pozabite shraniti ostankov gob in jih izročiti zdravniku. Za konec pa še želja, naj vam gobji obroki teknejo, in upanje, da ne boste potrebovali zdravniške pomoči.

Najbolj varen preventivni ukrep pred zastrupitvijo pri nabiranju gob je, da nabirate le tiste, ki jih poznate stoodstotno. Primerjave s fotografijami pogosto ne pomagajo, saj se zlahka zmotimo, saj v Sloveniji raste kar tri tisoč vrst gob.